Presidency

Mesaz Presidan Alokazyon Zibile Larzan Festival Kreol

Sat, 23 October 2010 | Culture

I pa senpleman en vwayaz atraver letan ki’n anmenn nou ozordi pour selebre Zibile Larzan nou Festival Kreol. Sinifikasyon en lepok, son lenportans, parey dan sa 25-an ki nou pe fet nou kreolite, i reflekte dan sa ki nou’n akonpli dan sa peryod letan, grander levennman ki’n tous nou pep, nou pei, ek lemonn otour nou.

Pandan 25-an Festival Kreol, Sesel i’n vin kapital kreolofonn dan lemonn. Festival i’n ed nou pour apresye plis nou kiltir e partaz li avek leres lemon. I en gran lakonplisman ki fer nou tre fyer ki nou Seselwa.

Mon felisit nou pep pour prezervasyon ek promosyon nou kiltir Kreol. I en bon lekzanp pour kominote diferan lorizin aksepte diferans kanmarad e prodwi en fason viv  ki apartenir a nou tou.
Nasyon Seselwa i en pep avek lorizin sorti trwa kontinan. Pandan 240-an nou pep Seselwa i gardyen enn bann pli zoli pei dan lemonn, anba soley tropik, e nou souvan nou dir nou en pep beni.

Nou kiltir  i ris e varye.

Se nou langaz Kreol ki bers nou depi nou lanfans.

Se nou lakwizin ki kontenir reset plizyer lorizin e rekolt nou later ek nou lanmer.

Se nou larsitektir ki plas nou byen dan lanatir otour nou.

Se nou lanmizik ek ladans ki nou pe kontinyelman anrisi.

Se nou tradisyon oral, nou bann kont ek lezann ki’n ganny transmit de zenerasyon a zenerasyon.

Se vitalite nou lazenes ki pe gard nou kreolite vivan; nou bann artis ki inspire par sa ki zot vwar e antann otour zot.  Nou annan nou moman kreativite, nou bazar, lanmod, nou Kreol borlanmer, nou teat, ek nou rasanbleman akademik...

Mon profit lokazyon sa Zibile Larzan Festival Kreol pour rann omaz tou dimoun ki’n prodwi manifestasyon kiltirel pli enportan dan nou lavi nou nasyon. Nou dir zot mersi. Mon zwenn avek pep Seselwa pour felisit tou bann komite ki tou le mwan Oktob sak lannen i mobiliz bann lekol, lenstitisyon, bann biznes ek lapopilasyon an antye pour vin ansanm pour selebre nou kiltir.

I’n en 25-an remarkab. Nou kiltir i for, rasin nou pep i solid, Festival Kreol pou reste e pou anrisir. Sa lannen kan nou pe mark Zibile Larzan nou Festival Kreol, nou pe vwar ki nou pe tir plis benefis avek nou fason viv ek nou larises kiltirel. Pli nou dekouver, pli nou preserve, pli nou vwar son itilite.

Nou annan bokou plis ki soley, disab blan ek lanmer ble pour atir touris - e mon ti fer sa klerman resorti ler mon ti lans nou nouvo vizyon pour nou lendistri touris en Out. Mon ti ensiste ki nou kiltir i en lot larises. I en fakter koezyon sosyal, larmoni, linite ek stabilite ki fodre nou preserve a tou pri. Sa i nou sivilizasyon. Lemonn i apresye ki nou fason viv Kreol i anmenn larmoni, stabilite ek progre. Nou osi annan nou sarm, nou trankilite, nou lospitalite.

Nou ranpli avek kouraz. Nou en pep ki pa per navig sa gran losean otour li pour al pli lwen. Nou annan nou bann pti antrepreneur dan lendistri tourism, par ekzanp, ki pe servi nou kreolite pour donn sa servis e ofer sa prodwi ki atir kliyan.

I annan bokou pour redekouver dan nou fason viv Kreol. Annou swiv dan latras nou granmoun ki ti annan bokou respe pour lakour lekol, pour ansenyan e ki ti apresye disiplin. Nou oule viv sa respe. Kreol i nou lavi. I nou benefis.  I nou progre.

Festival Kreol i apartenir a pep Seselwa. Festival Kreol pou reste. Mon partaz lazwa nou pep a lokazyon son Zibile Larzan e mon swet zot tou bonn fet.

Ansanm nou nou pare pour demen!
 

 

All messages